[ Pobierz całość w formacie PDF ]
na de �eli; in vendar, dejal je sam pri sebi slikar, mu�il se
je nad vsakim dolgo in dolgo ta ali oni ter porabljal vse
svoje mo�i zanje brez zavesti, da bode kmalu pozablje-
no in pokopano, kar je �rtvoval: pridnost, misli in ime.
Iz �asa, ko je gospodoval tu baron Selski, zastopana je
bila precej obilo0 tevilno beletristika in Rogulin se je
moral z mehkim �utom spominjati mo�a, o �igar na-
obra�enosti je tukaj tiho pri�ala ta zbirka, o �igar bla-
gem srcu je svedo�ila ta in ona s svin�nikom o�rtana po-
eti�na misel o tem ali onem avtorju.
Pregledal in prelo�il je bil �e mnogo del, kar zapazi v
kotu omare, katero je ravno urejeval, za drugimi knjiga-
mi zapra0 en zvezek starih listov.
Izvle�e ga ven, obri0 e prah z njega in na zavitku ugle-
da napis: �Moj dnevnik!�
Na strani pa je stal podpis umrlega strica.
Rahla ginjenost se je sprvega Vinku vsilila v srce, ko
je bral ta naslov, a v drugem trenutku mu 0 ine misel v
glavo, ki ga je mo�no vzburila.
Kaj ko bi ti papirji pokazali pot k oni usodepolni
skrivnosti stare grofice? To je bila ista misel, in �ut, da
152
NA �ERINJAH
BESeDA
stoji tu pred re0 itvijo one zastavice, ga je tako vznemi-
ril.
S treso�o roko polo�i zvezek na svojo mizo in jame
prebirati zarumenele liste.
Bili so kratki sestavki, povr0 ni zaznamki, ki so se tu
vrstili drug za drugim, in pred �ital�evimi o�mi se je
razvijala po�asi �iva podoba zginulega bitja, ki je zaupa-
lo pred 0 tiridesetimi leti temu trohnelemu papirju vse
svoje veselje, vse muke in boje, katere je moralo pre-
trpeti. Tu je stala zapisana v suhih, skromnih, v�asih ne
prav razumljivih besedah minula in pozabljena povest
tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekdaj v�gal dve
srci in neugasljivo gorel, dasi ga je h koncu du0 ila sov-
ra�na, bridka usoda.
Vinko je bral te odlomke iz �ivljenja svojega umrlega
strica in ljubezen njegovo do stare grofice na �erinjah.
List za listom jo je pripovedoval, beseda za besedo je
pri�ala, kako krepka, kako �ista je bila ta ljubezen in
kako sre�en je bil nekdaj pokojnik. Pa �italca je sililo
vedno naprej, hotel je zvedeti, kaj je pri0 lo med ta dva
ljubimca.
Prebral je �e rokopis skoro do konca, pa 0 e nikjer ni
na0 el, �esar je iskal. Kar naleti na zadnji strani na bese-
de:
153
NA �ERINJAH
BESeDA
Aleksander je v�asi jako �uden. Dozdeva se mi, kakor bi
mi ne zaupal. Danes bi se bila skoro razdvojila. On mora
imeti svoje namene z Amelijo, ali mu najina ljubezen ni po
volji. Zabranjevati je ne more ve� in prijatelja sva, pa ven-
dar bi me morda rad odstranil. Ko bi danes Amelija ne
bila pri nama, razpor med njim in menoj bi bil gotov. Ved-
no take zapreke, �udna usoda!
To so bile zadnje besede v tem rokopisu. Prilo�en pa
je bil 0 e majhen zape�aten zvezek in tega je Rogulin,
slute�, da najde tu ve� odkritja, 0 e z velikim nemirom
odprl.
V njem je bilo nekaj pisem od �enske roke, pisma gro-
fice Amelije; pri njih pa je le�al listi�, pisan od Selskega,
kratko, samo po eni strani; pa Vinko je, pre�itav0 i ga z
burno naglico, zvedel vse.
Na listi�u je bilo �itati:
Poskusil sem danes zadnjikrat govoriti � njo, pa za
stonj! Zastonj! Brez slovesa, mol�e se je obrnila v stran
moj ponos pa bode utrdil steno, ki jo je postavila med sebe
in mene. Amelija! Tebi niso zapisane te vrste; napi0 em jih
sebi, napi0 em jih onemu, ki bo pri0 el za menoj in ki bo
morda �ul o grozni slutnji, ki se strinja z mojim imenom.
Amelija! Jaz sem nedol�en! Jaz nisem kriv smrti in krvi
tvojega brata, jaz nisem povzro�il ni razdrl sre�e svoje ni
ljubezni, ki naju je vezala. Onega nesre�nega dne, ki je
154
NA �ERINJAH
BESeDA
prinesel to grozno gorje nad nas, sva bila z grofom Alek-
sandrom skupaj na lovu. O prej0 njem razporu ni bilo
govora med nama; Aleksander je bil vesel kakor malokdaj
in menila sva se prijateljsko-bratovsko. Bila sva sama in
sprehajala sva se bolj, nego mislila na lov. Tako prideva do
onega jarka, kjer si ga potem sama videla, in Aleksander
je hotel presko�iti ga. Pri skoku pa se mu zatakne pu0 ka,
katero je dr�al v roki, ob majhno hrastovo vejo po�i in
on oble�i v svoji krvi onkraj jarka. Jaz ne vem, kaj sem
storil od onega trenutka, ko je le�al pred menoj bled
mrtev; jaz le vem, da me imenuje0 ti ti, Amelija, njego-
vega morilca. Jaz te ne sovra�im, jaz te ne dol�im krivde,
jaz ti odpu0 �am. In bolje je, da zdaj umre, da se zdaj upe-
peli najina ljubezen; grozna slutnja, ki jo nosi0 v srcu, nik-
dar bi ji ne privo0 �ila �ivljenja. Jaz pojdem od tod in mor-
da se ne vrnem ve�. Tako mora biti. Neko� pa bode0 zve-
dela in mora0 zvedeti, kako grozno si se sama varala
tedaj pomni, da sem ti odpustil. Bog te obvaruj!
�Ubogi stric!� dejal je tiho slikar, prebrav0 i te kratke
besede; �ut pomilovanja premagal je lastno njegovo za-
dovoljnost nad slu�ajem, ki mu je odkril skrivnost in
obenem razodel krivico, katera se je pokojniku godila.
�Ubogi stric! Takov stra0 en sum je te�il toliko let spo-
min nate in na tvoje ime ter pokopal vso tvojo sre�o,
ostrupil vse tvoje �ivljenje. Da, nedol�en si bil in po0 ten!
155
NA �ERINJAH
BESeDA
In ona? Da ona se je motila, pa kdo jo bode sodil za-
radi te zmote? Trpela je in morda 0 e trpi ti pa ima0
mir mir na veke!�
Vstane od mize in gre po�asi k oknu.
Smreke, katerih 0 iroke veje so se po�asi zibale v hlad-
nem pi0 u, nosile so 0 e svojo temnozeleno opravo, med
njimi pa je vr0 alo po starih gabrih �e rumeno listje.
�Povedati, razodeti moram Ameliji to, kar sem na0 el;
bridko spoznanje zanjo, pa mora biti zaradi pokojne-
ga! Zaradi mene tudi? Meja, ki le�i 0 e sedaj med Walde-
novimi in menoj, nevidljiva, pa trdna meja, pala, zgini-
la je. Pa kaj mi hasne to? Strohnela je �e presekana
vez strohnela! Meni ne koristi ni�! In Ana?�
Naenkrat, nehote mu je pri0 lo to ime v spomin; sam
si ni vedel vzroka zanj. Zganil se je za trenutek nemir-
no, potem pa potegnil z roko preko o�i, kakor bi hotel
pregnati podobo, ki mu jo je predstavljala fantazija.
Stopil je od okna pro� in zbral na mizi le�e�e listi�e.
Potem pozvoni slugi.
�Popoldne naj bode voz zame pripravljen!� naro�i
vstopiv0 emu.
�Izpolnil bom,� re�e tiho, ko je bil zopet sam, �zad-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]