[ Pobierz całość w formacie PDF ]
na de Ïeli; in vendar, dejal je sam pri sebi slikar, muãil se
je nad vsakim dolgo in dolgo ta ali oni ter porabljal vse
svoje moãi zanje brez zavesti, da bode kmalu pozablje-
no in pokopano, kar je Ïrtvoval: pridnost, misli in ime.
Iz ãasa, ko je gospodoval tu baron Selski, zastopana je
bila precej obilo0 tevilno beletristika in Rogulin se je
moral z mehkim ãutom spominjati moÏa, o ãigar na-
obraÏenosti je tukaj tiho priãala ta zbirka, o ãigar bla-
gem srcu je svedoãila ta in ona s svinãnikom oãrtana po-
etiãna misel o tem ali onem avtorju.
Pregledal in preloÏil je bil Ïe mnogo del, kar zapazi v
kotu omare, katero je ravno urejeval, za drugimi knjiga-
mi zapra0 en zvezek starih listov.
Izvleãe ga ven, obri0 e prah z njega in na zavitku ugle-
da napis: »Moj dnevnik!«
Na strani pa je stal podpis umrlega strica.
Rahla ginjenost se je sprvega Vinku vsilila v srce, ko
je bral ta naslov, a v drugem trenutku mu 0 ine misel v
glavo, ki ga je moãno vzburila.
Kaj ko bi ti papirji pokazali pot k oni usodepolni
skrivnosti stare grofice? To je bila ista misel, in ãut, da
152
NA ÎERINJAH
BESeDA
stoji tu pred re0 itvijo one zastavice, ga je tako vznemi-
ril.
S tresoão roko poloÏi zvezek na svojo mizo in jame
prebirati zarumenele liste.
Bili so kratki sestavki, povr0 ni zaznamki, ki so se tu
vrstili drug za drugim, in pred ãitalãevimi oãmi se je
razvijala poãasi Ïiva podoba zginulega bitja, ki je zaupa-
lo pred 0 tiridesetimi leti temu trohnelemu papirju vse
svoje veselje, vse muke in boje, katere je moralo pre-
trpeti. Tu je stala zapisana v suhih, skromnih, vãasih ne
prav razumljivih besedah minula in pozabljena povest
tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekdaj vÏgal dve
srci in neugasljivo gorel, dasi ga je h koncu du0 ila sov-
raÏna, bridka usoda.
Vinko je bral te odlomke iz Ïivljenja svojega umrlega
strica in ljubezen njegovo do stare grofice na Îerinjah.
List za listom jo je pripovedoval, beseda za besedo je
priãala, kako krepka, kako ãista je bila ta ljubezen in
kako sreãen je bil nekdaj pokojnik. Pa ãitalca je sililo
vedno naprej, hotel je zvedeti, kaj je pri0 lo med ta dva
ljubimca.
Prebral je Ïe rokopis skoro do konca, pa 0 e nikjer ni
na0 el, ãesar je iskal. Kar naleti na zadnji strani na bese-
de:
153
NA ÎERINJAH
BESeDA
Aleksander je vãasi jako ãuden. Dozdeva se mi, kakor bi
mi ne zaupal. Danes bi se bila skoro razdvojila. On mora
imeti svoje namene z Amelijo, ali mu najina ljubezen ni po
volji. Zabranjevati je ne more veã in prijatelja sva, pa ven-
dar bi me morda rad odstranil. Ko bi danes Amelija ne
bila pri nama, razpor med njim in menoj bi bil gotov. Ved-
no take zapreke, ãudna usoda!
To so bile zadnje besede v tem rokopisu. PriloÏen pa
je bil 0 e majhen zapeãaten zvezek in tega je Rogulin,
sluteã, da najde tu veã odkritja, 0 e z velikim nemirom
odprl.
V njem je bilo nekaj pisem od Ïenske roke, pisma gro-
fice Amelije; pri njih pa je leÏal listiã, pisan od Selskega,
kratko, samo po eni strani; pa Vinko je, preãitav0 i ga z
burno naglico, zvedel vse.
Na listiãu je bilo ãitati:
Poskusil sem danes zadnjikrat govoriti Ï njo, pa za
stonj! Zastonj! Brez slovesa, molãe se je obrnila v stran
moj ponos pa bode utrdil steno, ki jo je postavila med sebe
in mene. Amelija! Tebi niso zapisane te vrste; napi0 em jih
sebi, napi0 em jih onemu, ki bo pri0 el za menoj in ki bo
morda ãul o grozni slutnji, ki se strinja z mojim imenom.
Amelija! Jaz sem nedolÏen! Jaz nisem kriv smrti in krvi
tvojega brata, jaz nisem povzroãil ni razdrl sreãe svoje ni
ljubezni, ki naju je vezala. Onega nesreãnega dne, ki je
154
NA ÎERINJAH
BESeDA
prinesel to grozno gorje nad nas, sva bila z grofom Alek-
sandrom skupaj na lovu. O prej0 njem razporu ni bilo
govora med nama; Aleksander je bil vesel kakor malokdaj
in menila sva se prijateljsko-bratovsko. Bila sva sama in
sprehajala sva se bolj, nego mislila na lov. Tako prideva do
onega jarka, kjer si ga potem sama videla, in Aleksander
je hotel preskoãiti ga. Pri skoku pa se mu zatakne pu0 ka,
katero je drÏal v roki, ob majhno hrastovo vejo poãi in
on obleÏi v svoji krvi onkraj jarka. Jaz ne vem, kaj sem
storil od onega trenutka, ko je leÏal pred menoj bled
mrtev; jaz le vem, da me imenuje0 ti ti, Amelija, njego-
vega morilca. Jaz te ne sovraÏim, jaz te ne dolÏim krivde,
jaz ti odpu0 ãam. In bolje je, da zdaj umre, da se zdaj upe-
peli najina ljubezen; grozna slutnja, ki jo nosi0 v srcu, nik-
dar bi ji ne privo0 ãila Ïivljenja. Jaz pojdem od tod in mor-
da se ne vrnem veã. Tako mora biti. Nekoã pa bode0 zve-
dela in mora0 zvedeti, kako grozno si se sama varala
tedaj pomni, da sem ti odpustil. Bog te obvaruj!
»Ubogi stric!« dejal je tiho slikar, prebrav0 i te kratke
besede; ãut pomilovanja premagal je lastno njegovo za-
dovoljnost nad sluãajem, ki mu je odkril skrivnost in
obenem razodel krivico, katera se je pokojniku godila.
»Ubogi stric! Takov stra0 en sum je teÏil toliko let spo-
min nate in na tvoje ime ter pokopal vso tvojo sreão,
ostrupil vse tvoje Ïivljenje. Da, nedolÏen si bil in po0 ten!
155
NA ÎERINJAH
BESeDA
In ona? Da ona se je motila, pa kdo jo bode sodil za-
radi te zmote? Trpela je in morda 0 e trpi ti pa ima0
mir mir na veke!«
Vstane od mize in gre poãasi k oknu.
Smreke, katerih 0 iroke veje so se poãasi zibale v hlad-
nem pi0 u, nosile so 0 e svojo temnozeleno opravo, med
njimi pa je vr0 alo po starih gabrih Ïe rumeno listje.
»Povedati, razodeti moram Ameliji to, kar sem na0 el;
bridko spoznanje zanjo, pa mora biti zaradi pokojne-
ga! Zaradi mene tudi? Meja, ki leÏi 0 e sedaj med Walde-
novimi in menoj, nevidljiva, pa trdna meja, pala, zgini-
la je. Pa kaj mi hasne to? Strohnela je Ïe presekana
vez strohnela! Meni ne koristi niã! In Ana?«
Naenkrat, nehote mu je pri0 lo to ime v spomin; sam
si ni vedel vzroka zanj. Zganil se je za trenutek nemir-
no, potem pa potegnil z roko preko oãi, kakor bi hotel
pregnati podobo, ki mu jo je predstavljala fantazija.
Stopil je od okna proã in zbral na mizi leÏeãe listiãe.
Potem pozvoni slugi.
»Popoldne naj bode voz zame pripravljen!« naroãi
vstopiv0 emu.
»Izpolnil bom,« reãe tiho, ko je bil zopet sam, »zad-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]