[ Pobierz całość w formacie PDF ]
svojo pot.«
»In me noãe0 poslu0 ati?«
185
TUJSKI PROMET
BESeDA
»V tej zadevi ne, ker ne vidim pametnih razlogov.«
Petan se je jezil, pretil, nazadnje prosil; toda Cila se ni
dala preprositi, ker se ji je zdela prepoved res neuteme-
ljena. Vstala je, da se poslovi; on pa jo je zadrÏeval, go-
voril o ãetrti boÏji zapovedi in njenih obljubah, tako da
je posilil Cilo jok. Potem se je spet razjezil Petan in gro-
zil, da ne sme stopiti Cila veã pred njegove oãi, ãe mu
naredi to sramoto.
»Kak0 no sramoto vendar, oãe?« je ihtela hãi. »Saj se
ni treba sramovati tistemu, ki je bil o0 kodovan, okra-
den.«
V strahu, da ne bi pro0 nje in groÏnje podrle njenega
sklepa, se je obrnila Cila in 0 la. V obupni stiski je skoãil
oãe za njo, jo ujel za roko in jo zaãel rotiti, da naj se ga
usmili. Poklekniti je hotel pred njo, da bi ga usli0 ala. To
vedenje se je zdelo Cili tako ãudno, da ji je pri0 lo na mi-
sel, da je oãe morda preveã pil. Kako bi mogel poãenja-
ti sicer take reãi zaradi malenkosti, ki njemu najbrÏ ne
bo prizadela najmanj0 e sitnosti. Zavraãala ga je, da je
vse prazen strah, kar si on domi0 ljuje; ona pa mora rav-
nati tako, kakor se ji prav zdi, in odgovarjala bo sama.
»Neusmiljena hãi, ki postavljas oãeta na sramoto,« je
prosil Petan, »kaj sem ti vendar storil, da ravna0 tako z
menoj ?«
»Oh, ne govorite tako ãudno, oãe! Jaz vas ne morem
umeti.«
186
TUJSKI PROMET
BESeDA
»Torej poslu0 aj me, in stori potem z menoj, kar ho-
ãe0 !« je hitel oãe polglasno. »Ampak obljubi mi, da ne
bo0 povedala nikomur, kar ti bom odkril. Ti si me prisi-
lila; nate pade odgovornost. Torej da bo0 vedela, jaz sem
pobral tisti denar, ki je bil ostal po Ur0 i. Toliko ni bilo,
kolikor govore ljudje; a naj bo, kolikor hoãe, moje je bilo
kot zapu0 ãina moje sestre. Toda kaj, ko se ti mora priso-
diti vsaka stvar po sodi0 ãu, da postane tvoja! Torej ãe
hoãe0 mene osramotiti, mene spraviti pred sodi0 ãe, me-
ni nakloniti obsodbo, daj, naredi ovadbo, da bodo spo-
znali vsi ·mihelci tisto dobro, hvaleÏno hãer, ki tira sa-
ma svojega oãeta pred sodnika!«
»Ne bojte se, oãe! Jaz vas ne ovadim,« je dejala Cila
tiho in omahovala potrta, uniãena po zmrzlem snegu
proti vasi. Po u0 esih so ji zvenele ãudne besede, in po
glavi so begale pred njimi prepla0 ene misli, in srce se je
krãilo v bridkosti. Kakor nezavedna je opravila doma,
kar ji je bilo 0 e ostalo dela, pogasila luãi, ker se je bila
druÏina Ïe spravila spat, se naslonila na okno, sklenila
roke in gledala v tiho, temno noã, zavito v meglo, ki je
ni mogel predreti nobene zvezde svit. Vse temno, vse
mirno, kakor smrt. Cila se je stresla in se ozrla po veÏi.
Nobenega glasu ni bilo sli0 ati. Skoz okno je sopla zim-
ska noã, in mrzla groza je spreletela Cilo. Obrnila se je,
meÏe od strahu, po znanih stopnicah, otipala na hodni-
ku kljuko spalnice in oprezno vstopila. Tovari0 ici sta
187
TUJSKI PROMET
BESeDA
trdno spali. Cilo je pomirila zavest, da ni veã sama. Da
bi se ogrela, je legla v posteljo in skrila glavo pod ode-
jo. Zdaj pa so se zaãele zbirati in vraãati zbegane misli
in polniti srce s tako grenkimi ãustvi, da je drhtelo vse
telo od ihtenja, in neute0 ne solze so moãile blazino. Zdaj
je ãutila Cila, kaj je sreãa, kaj so nade. Slepila, ki mami-
jo nekaj ãasa, da se tem bridkeje ãuti pozneje muka; puh
in pena, ki jo razpr0 i prva sapa. Zakaj, zakaj se je vdajala
ona tem nadam! Zakaj ni Ïivela oprezno, previdno mir-
ne dni, v skrbi samo za stara leta! A tako Ïivo so cvete-
le, tako sladko so dehtele nade; kdo bi si bil mislil, da
bodo rodile tako grenak sad! Proti jutru 0 ele je utru-
jeno telo premagalo razburkanega duha, ki je v spanju
0 e pretresal tesno bivali0 ãe.
Drugega dne je dejala gospodinja Cili, da naj ostane
v postelji, ãe ji je slabo; ona ji bo skuhala ãaja, da se do-
bro spoti. Cila je menila, da bo vse samo pre0 lo, 0 la po
svojih opravkih in si izbijala iz glave brezplodne misli in
ãakala strahoma, kdaj jo pokliãe Andrej. Polagoma se je
vdala v spremenjene razmere. âe mi je namenjena sre-
ãa, si je mislila, se bo 0 e ozrla name; ãe ne, pa v boÏjem
imenu! Padla ji je v glavo nespametna misel, da bi stvar
zavlekla. Morda se vse pozabi, morda se premislijo Gri-
ãarjevi. Zato se je umikala Andreju in pazila, da ni mo-
gel z njo govoriti na samem. Videla in ãutila pa je, kako
jo i0 ãe z nevoljnimi oãmi, kakor da bi slutil, kaj mu bo
188
TUJSKI PROMET
BESeDA
povedala. Ko ga pa nekaj dni ni bilo k hi0 i, ga je pogre-
0 ala ona in kar zakoprnela je, da bi spet pri0 el, da bi
padla odloãitev. Zakaj muãiti jo je zaãela negotovost,
kako sprejme on sklep, ki ga ona 0 e utemeljiti ni mogla.
Pri0 el je Andrej spet in jo vpra0 al, zakaj se mu umiãe.
Cila je gledala proã in ni vedela niã odgovoriti. Vpra0 al
je, ãe 0 e misli na to, o ãemer sta se dogovorila. Molãe je
prikimala Cila in se ozrla vanj.
»Stopi drevi, kadar utegne0 , k nam, da podpi0 e0 !« je
dejal Andrej.
»Ne zameri, Andrej,« je prosila ona tiho, »da sem se
premislila! Jaz ne podpi0 em.«
»In zakaj ne?«
»Usmili se me in nikar ne spra0 uj!«
»âudno, ko si vendar obljubila. Toda kakor hoãe0 ;
tvoja volja, tvoja pokora.« Fant se je obrnil in 0 el, hud na
nepremi0 ljeno, trmasto dekle. Spominjal se je 0 e vseh
[ Pobierz całość w formacie PDF ]