[ Pobierz całość w formacie PDF ]
lovi hrupa in topega lomastenja. ·ele noã je, ãe Ïe ne
ukrotila, vsaj omilila boje za leÏi0 ãa in iskanje hrane, ki
je ni bilo, takó da je prepojilo ozraãje grmenje oddalje-
nega sveta, kjer sta se, kakor je bilo videti, spoprijela
zemlja in nebo; zato je bilo nevidno obzorje najpoprej
obroã, potem pa razpotegnjena ãrta valeãega se mom-
ljanja. To naj bi bila znamenja bliÏajoãe se re0 itve, ki ji
je tema dajala podobo neznanskega valjarja; ta se je pri
dnevni svetlobi oddaljil in privzdignil, da se je zdelo,
103
NEKROPOLA
BESeDA
kakor da se je potresno bobnenje preneslo na drugi, od
nas najbolj oddaljeni konec sveta. Seveda, zastrupili nas
niso, a dvom in nemir sta vendar tlela pod razgibano
povr0 ino 0 tevilnih opravkov. Saj smo bili v Bergen Bel-
senu, in ãeprav je bilo tabori0 ãe nekje v ozadju, je bilo
zavoljo njega tisto obmoãje obmoãje uniãevanja, zato bi
bilo nenavadno, da bi ravno nam prizaneslo. MnoÏica
pa je ãutila razsulo in bila zavoljo lakote razdraÏena ko
ranjena zver. Kljub enoletnim spopadom s poginom je
na0 a skupnost takrat doÏivela prve primere kanibalstva.
Dotlej je bilo odtekanje Ïivljenja nesli0 no, uniãenje je
bilo ovito v ti0 ino, zdaj pa ni bilo veã ne barak ne reda
ne skopih obrokov menaÏe, zaradi katerih je bilo upa-
danje Ïivljenjske sile nemo, zdaj je ti0 ino dokonãne ose-
ke prelamljalo hrumenje, ki spremlja razburkano valo-
vanje morja. Tako je bilo tisto dopoldne, ko je kljub pre-
povedi (ãemu tak0 na prepoved?) gruãa iskala vode v zi-
dani lopi prav nasproti na0 e stavbe bolni0 nice. Opa-
zil sem jih, ko sem se pribliÏal oknu, da bi videl, kakó
dolga je Ïe bila vrsta tistih, ki so leÏali spodaj vzdolÏ
zida. Dva fanta sta pravkar stopila v notranjost pritlika-
ve stavbe, medtem ko so se drugi razbeÏali, ko so za-
gledali straÏarja, ki se je prikazal izza vogala. Mlad fanté
je bil, s podolgovatim obrazom in ãrnimi oãmi, preklast,
v esesovski uniformi. Niã ni rekel, niã kriãal, samó pol-
glasno se je primojdu0 al, ko je vzdignil zaklopko in
104
NEKROPOLA
BESeDA
sproÏil v tistega, ki je prvi pri0 el ven z vrãem v roki. Telo
se je opoteklo, se hkrati sesedlo in obleÏalo v pljusku, ki
je planil iz vrãa, ko je ta udaril ob dvori0 ãna tla. Potem
je mladi sproÏil spet in poãasi potegnil zapiraã, ga poãa-
si vzdignil in se sam pri sebi kakor za 0 alo jezil, ko ga je
poãasi potiskal navzdol. Potem je sproÏil v tistega, ki je
izpustil vrã, a je zavoljo zadete noge skakljal samó z
desno nogo. Mladi se je reÏal poskakovanju in je spet
brez naglice pritiskal na zapiraã; a tedaj ni bilo veã mo-
goãe videti, kakó je z beÏeãim, ker je vogal »bolni0 nice«
jemal pogled; sodeã po zadovoljstvu malega, ko je vrgel
pu0 ko na rame, bi si lahko mislil takó ali takó. Zakaj ves
ãas se je nekako bedasto veselil, takó da bi ãlovek lahko
sodil, da je bil zado0 ãen tudi v primeru, ãe mu je skak-
ljajoãi u0 el. A takrat se je zaãel glasneje primojdu0 ati ob
telesu, ki je negibno leÏalo v razliti vodi ob prevrnjenem
vrãu, takó da sem iz njegovih besed odkril, da je mladec
pravzaprav hrva0 ki usta0 ki fant. Vendar je bila bolj ka-
kor prizadetost ob tej ugotovitvi, bolj kakor zavest no-
tranje izvotljenosti ob zvoku bratskih slovanskih besed
v takih okoli0 ãinah tisti trenutek presenetljiva predrz-
nost zebrastih ljudi. In ta resnica, da je bila 0 e Ïiva upor-
nost, ki se je zdelo, da je Ïe zdavnaj zamrla, ta resnica je
bila kljub teÏkemu poloÏaju odloãilen dokaz, da je s kre-
matorijskim svetom konec. In morebiti se je prav zavo-
ljo spoznanja te neverjetne resnice pamet balkanskega
105
NEKROPOLA
BESeDA
straÏarja razlila kakor voda iz vrãa ob njegovih ãevljih.
No saj, a ãlovek je moral k poslu, da je pregnal misli in
obãutke. Nekaj koristnega posla pa sem tedaj res imel,
ker so od nekod prinesli tablete sulfamidov. Kdove kje
so jih nemirni prsti staknili. V kaki veterinarski ambu-
lanti vsekakor, zakaj velike so bile ko dno kozarca in jih
je bilo treba razãetveriti, pa je 0 e tak0 ne bolnik s teÏavo
goltal. Nekaj seveda zato, ker so bile oglate, a tudi ãe
trikotnik zdrobi0 , ni reãeno, da bo bolnik z roÏnatimi
polÏi na oãeh laÏe poÏiral prah kakor oglat drobec. A to
so bile postranske reãi, zadovoljen sem bil, da sem sul-
famid imel, zakaj zavoljo njega se je obred tako za bol-
nike kakor zame nadaljeval, in hvaleÏen sem bil konjem,
da so opravili brez sulfatiazola, ko so se darovali za ve-
liki rajh ali pa tavajo po griãih za izgubljenim ciljem.
Gotovo, vpra0 anje je bilo, koliko bodo stegnjena telesa
s tem na bolj0 em, ker sulfamid ni nikakr0 na hrana za
dehidrirano protoplazmo. Spodaj se je ob zidu vrsta
dalj0 ala, na0 a stavba pa je bila Ïe premajhna za vse, ãe-
prav so bili s telesi Ïe napolnili tudi podstre0 je. Res,
od0 el sem na podstre0 je, a ne vem, zakaj sem se odpra-
vil gor. Morebiti iz vneme, da bi na0 el 0 e koga s 0 enom
ali griÏo, morebiti zato, da bi z neãim novim pretrgal
ozraãje divjine in neodloãnosti, najbrÏ pa predvsem iz
potrebe, ki jo ãuti ujeti, da obhodi kraj svoje ujetosti. A
ni bilo podstre0 je, kjer so zdruÏene vse mogoãe skriv-
106
NEKROPOLA
BESeDA
nosti, predmeti, ki so raznoteri in hkrati starodavni ka-
kor venci in slavoloki pajãevin nad njimi. Tam je bilo
samó debelo in teÏko tramovje, ki se je za celo nadstrop-
je vzdigovalo od poda, prazen prostor pa ni z nobenim
namenom utemeljeval ne svoje vi0 ine ne svoje 0 irine.
Zebrasti ljudje so bili na tleh pod mogoãnimi po0 evnimi
tramovi obrnjeni v vse smeri, zagozdeni eden v druge-
ga, da so bile ãrte povaljanih oblaãil kakor zveriÏene
vijuge zbrozganih moÏganov. Glasovi v me0 anici cunj in
ãrt pa ohlapni mehurãki, ki se spro0 ãajo iz gomazeãe,
razkrajajoãe se snovi. Zato je bilo stre0 no okno odprto.
Zrak, ki je prihajal skozenj, je redãil goste plasti miazma,
telesa pa so se bila, da bi se ubranila sape, s poslednjimi
drsljaji nagonsko skrãila v vboklo ãrto okoli okna. Samó
eno je bilo tik pod oknom, osamljeno v bodeãem zraku,
odplavljeno od pogubljenega, a strnjenega ãlove0 kega
brega, sredi morja niãa na deskah kakor na zapu0 ãenem
otoku, negibno v svoji razpotegnjeni suhoti. In mogoãe
bolj kakor nagib, da bi ga odtegnil nekam v zavetje,
stran z izpostavljene jase, na katero ga je poloÏil neuãa-
kani nosaã, me je vznemirila oblika zleknjenih udov, po-
sebnost njihove lege. Zakaj telo vendar ne spremeni
svojih potez, ko neha biti pokonãno, pa tudi takrat ne,
ko meso ne oblikuje veã njegovih vijug in vzboklin.
Oglata lesena krogla, ki je bila poloÏena na lesen pod-
stavek, mi je bila domaãa, kakor da je kljub 0 trleãim liã-
107
NEKROPOLA
BESeDA
nicam 0 e zmeraj glava mladega pastirja, ki ti je, me0 ãa-
nu, urezal pi0 ãalko iz leskovine v ·pilarjevi loki, ali pa
obrita glava bratranca, ki ga je eses odpeljal, ãe0 da bo
izpu0 ãen, a ni bilo potem o njem ne duha ne sluha. Res
pomislil sem 0 e na katero glavo, dokler se mi ni posve-
tilo, da je Ivanãkova. In tedaj sem odkril tudi njegove
svetle in kroÏeãe oãi, ki so me iskale. Seveda se je v njih,
kakor zmeraj v zakljuãni fazi, nabrala vsa preostala vla-
ga iz telesa in v njih so se utrinjali prebliski, ki so bili
znamenje poslednjega obletavanja svetlobe, a vendar je
0 e bila v njih tudi plahost mladega fanta, kateremu so
zamenjali de0 ke pustolovske zgodbe z nepredvidenimi
podobami tovarne smrti. In medtem ko so me njegove
zenice oblegale, kakor da se ne samó sku0 ajo re0 iti okle-
pa strahu, ampak hoãejo tudi znesti name vse nezaved-
no, samó telesno, samó celiãno jezo, sem spet videl nje-
gov spra0 ujoãi in dobri smehljaj v trenutku, ko je odha-
jal iz Harzungena. Zakaj vse, kar je 0 e migalo, je moralo
pe0 na postajo; in ravno v trenutku, ko je bilo treba tako
brezumno beÏati zavoljo kle0 ã vzhodne in zahodne
[ Pobierz całość w formacie PDF ]